Pomembnejše ribolovne vrste slovenskega morja

VELIKOST MASA NAJMANJŠA LOVNA MERA RIBOLOV Nagovor direktorja Spoštovane bralke in spoštovani bralci, dovolite mi, da vam ob izidu naše nove knjige namenim nekaj besed o delovanju Zavoda za ribištvo Slovenije na področju morskega ribištva ter nastanku pričujoče publikacije. Zavod za ribištvo Ljubljana je od ustanovitve leta 1961 skoraj štirideset let deloval le na področju sladkovodnega ribištva. S preoblikovanjem Zavoda za ribištvo Ljubljana v Javni zavod za ribištvo Slovenije smo dobili pravno podlago za razširitev področja delovanja še na morsko ribištvo. Leta 2003 je Zavoda za ribištvo Slovenije od Nacionalnega inštituta za biologijo prevzel vse dejavnosti morske ribiške biologije, ki so se tam odvijale od leta 1995. Sprva je bila dejavnost omejena le na izvajanje monitoringa ribolovnih virov slovenskega morja. Tako zbrane podatke smo uporabljali pri izdelavi strokovnih podlag za upravljanje našega morskega ribištva. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je nabor dejavnosti občutno povečal. Temu je botrovalo predvsem izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz Skupne ribiške politike. Zavod je v tem okviru pričel z zbiranjem bioloških in različnih ribiških podatkov. Naraščajoče količine podatkov smo morali urediti in jih varno shraniti. Za ta namen smo nadgradili biološko zbirko podatkov imenovano Bios, katere zametki segajo v leto 1995. Najpomembnejša prelomnica v razvoju podatkovne zbirke se je zgodila v začetku leta 2009, ko je Bios zaživel kot večuporabniška podatkovna zbirka. Bogastvo Biosa predstavljajo dolgi časovni nizi bioloških in ribiških podatkov, ki so od leta 2014 javno dostopni na spletni strani www. biosweb.org. V pričujoči knjigi so ti podatki obdelani in prikazani tako, da za vsako od 62 ribolovnih vrst kar najbolj nazorno prikažejo njihov pomen za gospodarski in športni ribolov. Poleg tega so podani tudi nekateri biološki podatki, kot na primer čas drsti ter največje velikosti in mase osebkov posamezne vrste. Ribiške vsebine dopolnjujejo tudi kakovostne ilustracije, ki skupaj z opisi omogočajo prepoznavanje posameznih vrst. Publikacija ni namenjena le gospodarskim in športnim ribičem pač pa najširšemu krogu bralcev. V posebno veselje nam bo, če bodo po knjigi posegale šolajoče se generacije. Poznavanje ribolovnih vrst bo morda vplivalo tudi na njihovo zavedanje o pomenu nekaterih vrst za človeka. Ljudje smo namreč še vedno del naravnega prehranjevalnega spleta in truditi se moramo, da bi v tem spletu ostali. To lahko zagotovimo le z varovanjem in trajnostnim izkoriščanjem obnovljivih naravnih virov. Dejan Pehar Direktor Zavoda za ribištvo Slovenije