Pomembnejše ribolovne vrste slovenskega morja

Pomembnejše ribolovne vrste slovenskega morja Slovensko morsko ribištvo je v času po drugi svetovni vojni doživljalo vzpone in padce. Če veljajo osemdeseta leta prejšnjega stoletja za zlato obdobje slovenskega morskega ribištva, je obdobje po osamosvojitvi Slovenije zaznamovano z občutnim zmanjšanjem njegovega obsega. Z zmanjševanjem obsega ribištva so se spreminjali tudi načini ribolova in posledično pomen posameznih ribolovnih vrst. Nekdaj poglavitna sardela je z usihanjem ribje predelovalne industrije na pomenu močno izgubila. Druge, predvsem pridnene vrste rib, so pridobivale na pomenu. Na vrstni sestav ulova so v zadnjem času vplivale tudi okoljske spremembe. V ulovu so se pričele pojavljati vrste, ki jih pred tem v slovenskem morju nismo poznali ali pa so k nam zašle le kot naključni gostje. Taki primeri so skakvka ( Pomatomus saltatrix ) in delfinka ( Coryphaena hippurus ) ter tudi velika sardela ( Sardinella aurita ). V zadnjih letih se soočamo s količinsko močno zmanjšanim iztovorom gospodarskih ribičev ter s spremenjenim vrstnim sestavom in pomenom posameznih vrst za ribištvo. Zaradi majhnosti ribiškega sektorja in prodaje na tržaški ribji borzi, lahko vrste, ki jih love slovenski morski ribiči, srečamo le v nekaj ribarnicah v Slovenskem primorju. Iz ponudbe, kjer prevladujejo uvožene ribe, je nemalokrat težko izluščiti katere vrste so ujeli naši ribiči. Po enkratnem obisku ribarnice dobimo vtis, da naši ribiči love le nekaj vrst rib ter še kakšnega glavonožca in raka. Šele večkratni obisk ribarnic v različnih letnih časih nam bo dal boljši vpogled v bogastvo vrst, toda tudi to ne zadostuje. Nekatere vrste namreč ujamejo le poredko, spet druge vrste so bolj predmet športnega ribolova. Za izdelavo seznama ribolovnih vrst sem se moral zateči k uradnim podatkom. Gospodarski ribiči so od leta 2004 zavezani k natančnemu poročanju. Izpolnjevati morajo ladijske dnevnike iz katerih je razvidno kdaj, na kakšen način, kaj in koliko so ujeli ter iztovorili. Ti podatki so del informacijskega sistema ribištva, ki ga vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zveza za športni ribolov na morju Slovenije prav tako zbira podatke, vendar le od svojih članov – športnih ribičev, ki lovijo bodisi na trnek ali s podvodno puško. Tretji vir podatkov, ki sem ga pri izdelavi vsebin knjige uporabil so podatki Zavoda za ribištvo Slovenije. Ena od naših nalog je zbiranje podatkov o ulovu slovenskih morskih ribičev. Ti podatki dopolnjujejo ribiške, saj natančno popisujemo ujete vrste ter preštejemo in stehtamo osebke. Čeprav ribiči nekaterih vrst ne določijo pravilno ali pa jih v ladijske dnevnike vpišejo kot višje taksonomske skupine, lahko na osnovi naših podatkov ugotovimo, katere vrste so ribiči dejansko ujeli. Tak primer je sredozemski šur ( Trachurus mediterraneus ), ki ga ribiči vpisujejo kot sorodnega šura ( Trachurus trachurus ). Težave jim povzroča tudi prepoznavanje šestih vrst cipljev, ki jih najpogosteje vpisujejo kot ciplje (Mugilidae), torej na ravni družine. Za izdelavo seznama vrst sem moral uporabiti rekonstruirane ribiške podatke, ki so dosegljivi tudi na spletni strani www.biosweb.org . UVOD